Lepa je moja dežela. Bridkosti polna.
Sèm je stvarnik sejal nemir
in lepoto, ki je skoraj popolna,
in žalost, kot je ni na svetu nikjer.
Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna,
nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug,
nikjer ni nikoli tako bledikava zarja
skozi stoletja ohranjala up.
Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom,
ne veseljačijo tako dolgo v jesen
in nikjer ne kriče še pod betonom
o zelenem spominu svojim ljudem.
Nikjer niso hoste tako skrivnostne
z brezni in grapami, ki jih je zlo
polnilo s trupli, da njih belo okostje
sije potomcem v neprijazno temò.
Lepa je moja dežela. Lepa do muke.
Samo tu gruli prsteno grlo rim.
Samo tu so tudi groze manj hude.
Samo tu lahko živim.
Že dlje časa “treniram” algoritem na Xu, da mi pokaže nekaj lepega vsak dan (to storiš tako, da sam (po)objaviš vsak dan nekaj podobnega tistemu, kar želiš). V mojem primeru večinoma slike impresionistov, klasično glasbo in arhitekturo ter slovensko poezijo. #nekajlepegavsakdan
“Človek bi moral vsak dan svojega življenja slišati malo glasbe, prebrati malo poezije in videti lepo sliko, da posvetne skrbi ne bi izbrisale občutka za lepoto, ki ga je Bog vsadil v človeško dušo.” -Johann Wolfgang von Goethe
Tone Pavček je znal v tej pesmi ubesediti moje občutke o Sloveniji. Mislim, da si zasluži več dosega. Zato jo delim tudi tukaj.
Vse tri slike slovenskih pokrajin so delo slikarja Uroša Žitnika, v moji lasti.
Imenitno. Imamo mi kar nekaj pesnikov Domovine. Ki jim je intimna opcija🇸🇮
Imate prav.
Cenjeni g . Pavček si resnično zasluži večjo pozornost. Njegova poezija odraža vso njegovo ljubezen do Domovine.