Kasta

Tretji faktor zmage argentinskega predsednika.

Izvolitev argentinskega libertarca Javierja Mileia kot predsednika države je vzburila kar nekaj duhov v slovenskem prostoru. Mnogo se je napisalo in podebatiralo - od njegovega drznega, neposrednega, teatraličnega nastopa pa do njegovih libertarskih ali, kakor on sam pravi, anarho-kapitalističnih nazorov.

Omenjena dva dejavnika - nastop in nazor - sta pripomogla k njegovemu uspehu. Obstaja pa tretji faktor, po mojem menju vsaj toliko ali pa celo več vreden kot oba ostala skupaj, katerega so tukaj v Sloveniji skoraj docela prezrli. In prav ta dejavnik bi lahko bil odločilen tudi v Sloveniji, ko bomo (kmalu?) šli na naslednje parlamentarne volitve.

Milei je dobil ogromno glasov od dela prebivalstva, ki je enostavno naveličan politikov. (Naj tukaj spomnim, da so v Argentini volitve obvezne - hočeš ali nočeš, voliti moraš). In glasove “naveličancev” je pridobil zato, ker se je predstavljal kot kandidat antisistema. Kot uveljavljen ekonomist, ki politiko sovraži. Ki politike in z njimi povezani skorumpirane ekonomske akterje zaničevalno označuje kot “kasta”. In na vsakem koraku, na vsakemu televizijskemu nastopu, na vsakem javnem govoru obljublja, da bo “kasto” odstranil. Včasih tudi z motorno žago v roki.

V kampanji je Milei obljubil, da bo “kasti” obrnil hrbet. In s prvo potezo mandata je to storil tudi dobesedno. Argentinski predsednik zapriseže pred zbranim poslanskim zborom in senatom in praviloma poda svoj prvi nagovor poslancem in senatorjem kot predstavnikom ljudstva. Milei pa je po prisegi dvorano molče zapustil, in na stopnišču kongresne palače metaforično in fizično obrnil hrbet “kasti” in nagovoril na cesti zbrano ljudstvo. Kar nekaj poslancev in senatorjev se je protestno umaknilo iz svojih sedežev, kjer bi lahko sicer spremljali nagovor preko ekranov, in s tem dali vedeti, kako užaljeni se počutijo.

Sami si lahko preberete, kako Milei definira “kasto” (prevod je moj):

(Milei) je pojasnil, da "kasto” v bistvu sestavljajo skorumpirani politiki, z državo zlizani poslovneži, sindikalisti, ki izdajajo svoje delavce, plačani novinarji, ki so sokrivi in ​​skrivajo vse te umazane posle, in očitno strokovnjaki, ki so sokrivi s politiki.

Za to zadnjo skupino, ki po Mileiu lahko vključuje "ekonomiste, pravnike in anketarje", je kandidat dejal, da so tisti, ki "dajejo intelektualno patino kraji države".

"Teh pet sektorjev ali agentov soobstaja, da bi ohranili sistem, zaradi katerega je Argentina, včasih najbogatejša država na svetu, danes pod sredino tabele," je dejal Milei.

Meni se zdi, da bi se ta definicija “kaste” zlahka prenesla tudi v Slovenijo. Namreč, večina slovenskih volivcev bi z lahkoto s prstom pokazala, po svojem lastnem mnenju seveda, na skorumpirane politike, z njimi zlizane poslovneže, izdajalske sindikaliste, plačane novinarje in anketarje, ki so krivi vsega, kar je v državi narobe. Nekateri jih bodo našli na levi, drugi na desni. A našli jih bodo zagotovo. Tisti ki so opredeljeni, jih bodo seveda našli v nasprotnem političnem taboru. A mnogi drugi spadajo v bazen neopredeljenih. Hipotetični novi obraz, ki bi tako kot Milei, glasno in jasno izrazil stališče proti slovenski “kasti”, bi imel, se mi zdi, kar precej glasov v tem bazenu.